DVIG SOCIALNEGA IN KULTURNEGA KAPITALA

V LOKALNIH SKUPNOSTIH ZA RAZVOJ ENAKIH MOŽNOSTI IN SPODBUJANJE SOCIALNE VKLJUČENOSTI (SKK)

 

 

V okviru sredstev evropskega socialnega sklada in s sofinanciranjem Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007 – 2013 Šola za ravnatelje izvaja projekt Dvig socialnega in kulturnega kapitala v lokalnih skupnostih za razvoj enakih možnosti in spodbujanje socialne vključenosti (SKK).

Namen projekta

Namen projekta je izvajanje programov za dvigovanje socialnega in kulturnega kapitala v šolah, vrtcih in lokalni skupnosti.

Cilji projekta

  1. raziskati vpliv dejavnikov socialnega in kulturnega kapitala na zaposlitvene zmožnosti;
  2. pripraviti izhodišča in usmeritve za dvig socialnega in kulturnega kapitala;
  3. pripraviti izvedbo programov za izboljšanje socialnega in kulturnega kapitala na izbranih šolah in vrtcih s spodbujanjem pomena neformalnega znanja in povezovanja socialnih partnerjev;
  4. uvajanje fleksibilnih oblik organizacije dela šol in vrtcev;
  5. spremljati izvedbo projektnih aktivnosti in razširjati rezultate.

Opredelitev socialnega in kulturnega kapitala

V okviru projekta se je oblikovala naslednja opredelitev:
“Socialni in kulturni kapital posameznika je bogastvo, ki izvira iz sodelovanja in vpetosti v socialne vezi in mreže. Povečuje občutek pripadnosti, zaupanja in solidarnosti ter omogoča razvoj posameznika in skupnosti.”

Glavna značilnost socialnega kapitala so pozitivni odnosi. Pomembni sta tako količina kot tudi kakovost socialnih stikov, ki jih vzpostavlja posameznik v okolju, v katerem živi in dela, se pravi, v družini, v šoli, med vrstniki in v širši skupnosti.
Socialni kapital označujejo:

  • skupna pravila in vrednote,
  • dobro razvite socialne mreže,
  • visoka raven zaupanja,
  • visoka državljanska zavzetost,
  • simboli in obredi,
  • soodvisnost in vzajemnost,
  • prostovoljstvo in dejavnosti skupnosti.

(Putnam 2000 v West-Burnham idr. 2007, 32).

Višji je otrokov socialni kapital, bolj se čuti povezanega s skupnostjo, večji je njegov občutek blagostanja in večja je verjetnost, da bo v šoli uspešen ter bo v njej vztrajal.

Kulturni kapital vključuje demografske značilnosti in zdravje posameznika: vrednote, tradicijo, vzgojo in omiko, jezik, znanje, veščine, poznavanje pravil in motivacijo pa tudi posedovanje knjig, slik ali oblačil. Najpogosteje ga merijo s stopnjo izobrazbe. Bourdieu (1997 v Fulcher in Scott 2011, 314) z opredelitvijo kulturnega kapitala opozarja na pomembno korelacijo med posameznikovim družbenim razredom, kulturo in izobraževanjem.

Razlogi za spodbujanje socialnega in kulturnega kapitala

Na učenčeve dosežke, razvoj in uspeh vplivajo:

  • socialni dejavniki, ki vključujejo starševstvo in družinsko življenje, kakovost življenja v skupnosti, vpliv družbenega razreda ter relativno raven bogastva in revščine;
  • osebni dejavniki, kot so spol, prikrajšanost in narodna pripadnost, pripravljenost za učenje, motivacija, nadarjenost in ambicije ter
  • šola.

Vpliv šole je le okoli 20 oziroma 30 odstoten (Mulford in Silins 2002; Moreno, Mulford in Hargreaves v West-Burnham 2011, 4). Šola in vrtec morata zato okrepiti dejavnosti, ki zvišujejo socialni in kulturni kapital okolja in tako vplivati na izobraževalni uspeh otrok in njihove življenjske priložnosti.

Tudi raziskave v Sloveniji so pokazale, da učenčeve izobraževalne možnosti in njegove učne dosežke določata njegovo družinsko in družbeno okolje, še posebej močan vpliv imata na socialno-ekonomski status družine bruto plača in izobrazba staršev. To pomeni, da dosegajo otroci iz družin z višjim dohodkom in višjo izobrazbo staršev v šoli boljše rezultate in se šolajo dlje. Pokazale so se pomembne razlike po regijah, kar pomeni, da šole ne uspejo izenačiti možnosti otrok iz okolij z različnim ekonomskim in družbenim razvojem (Žakelj in Cankar 2009).

 

IZVAJANJE PROJEKTA

Po štiri šole se povezujemo v mrežo partnerskih šol. Našo mrežo sestavljajo osnovne šole iz Krmelja, Rake, Mokronoga in Blance. OŠ Blanca je koordinatorska šola, na projektu pa je zaposlena Saša Martinčič. Ostale tri šole so partnerske šole, kjer so na projektu zaposlene Slavka Tomažin (OŠ Raka), Ines Colner (OŠ Krmelj) in Ksenija Rožman (OŠ Mokronog).

 

(Skupno 32 obiskov, današnjih obiskov 1)