V petek, 25. 9. 2020, popoldan smo se zbrali v učilnici za geografijo učenci 6. razreda, ki smo se prijavili na sobotno šolo. Delavnico sta vodili učiteljica Nastja in šolska psihologinja Teja. Stole smo postavili tako, da smo naredili krog. Najprej smo naredili eno zabavno spoznavno vajo. Nato smo se pogovarjali o tem, kako se učimo. Dobili smo kviz z vprašanji. Rešili smo ga. Potem smo se pogovarjali o tem, kako se pripravimo na učenje in kako si organiziramo učenje. Med seboj smo delili izkušnje in potarnali, kako nas mlajši bratci in sestrice motijo pri učenju in delanju domače nalog. Sošolcem smo povedali, kje se učimo, nato pa smo izvedeli, kako pomemben je stalni kotiček za učenje, da izklopimo naprave, da nas ne bi motile. Sledil je čas za malico in odmor. Za malico smo imeli rogljiček, polnjen z marmelado, jabolčni sok in sadje.
Kmalu smo prišli nazaj k pouku. Imeli smo še en kviz. Vprašanja niso bila težka, se pa pri nekaterih nismo mogli odločiti za samo en odgovor. Po tem smo razpravljali, katerih odgovorov smo imeli največ: a, b ali c. Večina nas je največkrat odgovorila a, izvedeli smo, da je za nas značilen vizualni način učenja. Nekaj jih je največkrat odgovorilo z b, zanje je značilen slušni – avditivni način učenja. Samo dva pa sta največkrat obkrožila c – za njiju je značilen kinestetični način učenja.
Potem sta nas učiteljici razdelili v štiri skupine. Dali sta nam navodila, kaj moramo narediti, vsaka skupina je z drugo učno strategijo obravnavala isto temo. Vsaka skupina je šla v drug prostor. Lotili smo se dela. 20 minut je hitro minilo, delo v skupini je bilo zabavno, učenje skozi nove strategije pa zanimivo. Dobili smo se v razredu, kjer smo predstavili svoje delo. Po predstavitvi smo polni novega znanja odšli domov.
Katarina Zajc, 6. b
Nedavni komentarji